Te podrobnosti, ki je spremljala nerazumljivo bombardiranje Mirja, ni, kolikor vem, do danes še nihče komentiral, torej tudi nihče opazil, razen naše druščine, ki je hodila vsak dan okrog poldneva na teraso »letala gledat«.
Tistega dne smo zaslišali zvok letala malo prej, kot ponavadi, pa tudi drugačen je bil. Namesto velike jate srebrnih ptic, le eno samo letalo z dvema trupoma. Krožeč nad Ljubljanskim gradom je risal krog nad Gradom. Potem šele smo opazili dva S, enega severno in enega južno od kroga nad Gradom.
. . . Ena ura tišine . . .
Potem je zagrmelo južno od Gradu.