Iz Annabe do obronkov Sahare vodita dve poti. Ena okrog hribovja Ores, druga pa čez hrib. Cesta ovinkasta, skoraj na vsakem ovinku struga hudournika.
Neki večer smo se utaborili blizu struge, pa dovolj daleč, da je bilo varno in tam prespali. Zgodaj zjutraj, ko so sončni žarki padali še poševno, smo šli raziskovat hrib nad strugo. Že v steni hudournika smo opazili kamne, ki so nas spominjali na orodje stare kamene dobe. Nekaj smo jih odnesli domov in se je izkazalo, da imamo pestnjak, nožek in konico kopja.
Zgornji del hriba je bil oblast, precej položen z več ravnicami. Kjerkoli se je površina izravnala, se je v jutranjem soncu lesketalo obrušeno kamenje. Na strmejših delih pobočja je bil le navaden, neobdelan pesek. In smo sklenili, da je bil ta kraj »tovarna orodja«, kjer si je vsak mojster izbral primerno delovišče in kamor so hodili trgovci na debelo kupovat in nosili orodje v oddaljene zaselke. Kaj nima vsak od nas nekaj neandertalskih genov?
Še bolj skrivnostna je bila najdba piramid, visokih približno dva metra in en meter širokih. Ko smo se ozirali naokrog, smo ugotovili, da se prikaže nova piramida kmalu za tem, ko prejšnja izgine izpred oči. Kažipoti?