Tudi kaktus ima svojo zgodbo. Naj jo povem? Pa bom.
Kmalu po poroki (1934) sta mama in oče kupila kaktus. Kmalu je pognal svoj prvi cvet. Na večer, ko se je odpiral, sta nestrpno čakala. Kar vidim ju, kako sedita za mizo, na kateri je kaktus, osvetljen z namizno lučko. Cvetovi echino kaktusa se namreč odprejo zvečer in naslednji večer zaprejo.
Če hočeš, da cvete vsako leto, je treba obtrgovati mlade poganjke. Marsikateri poganjek je dobil svoj cvetlični lonček in mamin balkon je bil poln kaktusov.
Ko sem se naselila v Črnučah, sem z maminega balkona prinesla kaktus, velik kot pink-ponk žogica. Premajhen za cvetenje. Nekaj let sem ga pridno obtrgovala in lepo je rasel. Cvetov pa nič.
Ko je spet prišla pomlad, sem si rekla: še to poletje! Če ne bo cveta, ga pa vržem v smeti. In je pognal cvet. Najprej po enega, dva ali tri. Nekega leta šopek petih cvetov, potem celo petnajstih. Lansko leto je razvil tri take šopke, zadnjega v septembru. Letos pa zasluženo počiva.
Podaril mi je veliko lepih ur.